 |
| Jonas Kullhammar |
Nekateri jazz opredeljujejo kot ameriško klasično glasbo.
Razlogi za to so upravičeni, vendar sta harmonija in forma povzeti po
obstoječih afriških in evropskih glasbenih elementih ter združeni na novih
temeljih. Marsikdo jazza verjetno niti v snu nebi povezal z nordijskimi
državami, ki veljajo za dominantno silo black metala in valilnico nekaterih
najbolj ekstremnih metal bandov. Vendar je Skandinavija na svetovni jazz
zemljevid postavila nekaj najbolj vplivnih, pomembnih in inovativnih jazz
glasbenikov. Spomnimo se samo Esbjörna Svenssona, prvega evropskega jazz akterja,
ki se je pojavil na naslovnici prestižne revije Down Beat, pa avantgardnega
trobentača Nilsa Pettera Molvaerja ali pa
Buggeja Wesseltofta in Jana Garbareka. Skandinavske države jazz navdušencem
ponujajo močne glasbeno izobraževalne programe in široko podporo, kar brez
dvoma prispeva k razvoju in napredku jazza v teh državah.
Glasbeniki iz omenjenih držav so se in se še danes v svojem
ustvarjanju ogibajo izrazito ameriškemu pristopu. In čeprav ima švedski jazz
korenine v bogati in častitljivi tradiciji, ki se je začela v 30. letih
prejšnjega stoletja, in jasen nordijski zvok, ki ga navdihuje skandinavska ljudska
glasba, so se očitki kljub temu pojavljali.
Jonas Kullhammar, švedski tenor saksofonist, si je svetovni renome
že pridobil s serijo avdio izdaj. Zven nekaterih se je močno spogledoval z
inovacijami Johna Coltranea, spet druge so navdih našle v linijah Sonnya
Rollinsa ali pa Lewa Tabackina. Vendar je vedno znal povezavo z ameriškim
jazzom ohraniti zgolj v smislu improvizacije ter jo razširiti v svojem stilu.
Album »Basement Sessions, Vol. 1« je
izšel lansko leto pri portugalski založbi Clean Feed Records. Poleg Jonasa sta
pri njegovem nastanku sodelovala še Torbjörn Zetterberg, bas in Espen Aalberg,
bobni. Zasedba je ustvarila prvinski izdelek, ki prikazuje zanimiv glasbeni
fluid. Kullhammarjev saksofon potisne band v nove višave in kljub temu, da gre
za tri obetavne improvizatorje, je v ospredju pihalo, ki brezmejno okolje
raziskuje na podlagi diskretno ustvarjenih vzorcev ritem sekcije. Občasno
subtilne in mehke linije prekine glasen glasbeni diskurz in čeprav
improvizacijski vložki ob prvem poslušanju zvenijo zapleteno, se kmalu izkaže,
da temeljijo na izredno sproščenem odnosu in razpoloženju. Ritem sekcija deluje
podporno in stimulativno ter daje Kullhammarju dodaten navdih. »Basement Sessions, Vol.1« je zgrajen po
principih bopa v katerih se skriva moderna improvizirana interpretacija švedske
folk glasbe. Izdelek tako nedvomno ne zanemarja korenin, vendar gre trio zelo
neposredno preko njih.
Kljub temu, da je jazz na Švedskem višek ustvarjalnosti doživel v
50. in 60. letih prejšnjega stoletja, se zdi, da je zapuščina navdihujoč biser
mlajšim generacijam. Po tem obdobju je namreč od tam prišlo veliko talentiranih
in cenjenih glasbenikov in očitno je, da besede o tem, da se na tistem
koncu ravno v tem času dogaja zlata doba jazza, zgolj osvetljujejo dejstvo.
Jonas Kullhammar bo 5. julija nastopil v Križankah v sklopu
54. Jazz festivala Ljubljana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar