 |
| Queens Of The Stone Age |
Šest let je minilo odkar so Queens Of The Stone Age izdali
svoj zadnji album »Era Vulgaris«
(2007). Teh dolgih šest let so iz njihove strani prihajale le prazne obljube
oziroma obljube, ki so zgolj potešile upanje tistih največjih privržencev, da
enkrat pa vendarle nekaj bo. In je bilo. 4. junija so QOTSA izdali svoj šesti
studijski album »…Like Clockwork«.
Ni naključje, da naslov napeljuje na tako kompleksen
mehanizem. Po vseh zapletih, ki jih je Josh Homme imel pri operaciji kolena ter
bežno srečanje s smrtjo, besedo čas verjetno postavi v drugo dimenzijo. »…Like Clockwork« je ravno zaradi tega najbolj
oseben in introspektiven album zasedbe do zdaj.
Zdi se kot da bi Homme imel tremo pred kritičnim ušesom
poslušalcev. K sodelovanju je, poleg rednih gostov Marka Lanegana in Davea Grohla,
povabil še Alexa Turnerja (Arctic Monkeys), ponovno Nicka Oliveria, Jakea Shearsa
(Scissor Sister), Trenta Reznorja (Nine Inch Nails) in ne nazadnje Eltona Johna,
ki očitno svoje prste rad sprehodi tudi po bolj alternativnih poteh. Spomnimo
se kako dobrodušno je leta 2009 na albumu »Black
Gives Way To Blue« v istoimenski pesmi priskočil na pomoč Alice In Chains.
Kakorkoli, Homme je našteta imena v zadnji izdelek vpletel zelo diskretno. Nihče
izmed gostov ne izstopa in vsakega izmed njih je pravzaprav precej težko
identificirati. Sodelovanje se zdi kot simbolna pomoč in moralna podpora.
Simbolika, ki smo je pri QOTSA sicer bili vajeni, je tokrat dala prostor
preprostim in iskrenim občutkom. Hommejev vokal je bolj ranljiv kot kdajkoli
prej, a vendar zelo odločen. Neznačilno visoke vokalne linije vežejo pozornost
nase in postavljajo Josha v soj žarometov. V njih išče usmeritev, orientacijo
in potrditev. »…Like Clockwork« se v
mnogih prijemih razlikuje od predhodnikov in pomeni velik preskok tako v smislu
glasbe kot besedil ter produkcije. Zapeljuje s svojo temačnostjo in preprostostjo.
Gosto prepleteni kitarski elementi se občasno obarvajo z linijami klavirja, ritmične
pavze pa delujejo vse prej kot moteče. Ustavljajo se v duhu časa in izgubijo v
spominih. Zgodovina se je osmislila v sedanjosti.
»…Like Clockwork« je
najbolj koherenten izdelek QOTSA do zdaj. Zastavljen je drugače od predhodnikov
in ima tako zvočen kot idejni koncept. Melodije zasvojijo, iskrenost pa zveni privlačno in vabljivo. Mogoče se zdi, da
je album Hommejeva osebna izpoved,vendar v ustvarjalnosti vsak napredek, ki ne
temelji na osebnem pristopu, pomeni zgolj osiromašenje le-te.
Ni komentarjev:
Objavite komentar