Glasbena idilika 25. 3. 2011

Kyuss (20. 3. 2011, Budimpešta), fotografija: Kaja Jezernik

Pionirji stoner rocka Kyuss so v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja izdali svoj prvenec »Wretch«, ki so ga kritiki in javnost popolnoma prezrli. Kljub temu da je bila skupina v tistem času v embrionalni fazi razvoja, so nakazali smernice stoner rocka in izrazili svoje kohezivne namere. Z drugim albumom, njihovim najuspešnejšim, »Blues For The Red Sun«, so postavili mejnik in zarisali načrt za celotno stoner rock glasbeno gibanje. Sledila sta še dva albuma, »Welcome To Sky Valley« in »...And The Circus Leaves Town«. Letos so se fantje prvič po letu 1995 ponovno odpravili na turnejo, tokrat v okrnjeni zasedbi. Nicku Oliveriju, Brantu Bjorku in Johnu Garcii se je namesto Josha Hommerja pridružil kitarist Bruno Fevery. V okviru turneje Kyuss Lives! sem jih v nedeljo, 20. marca, slišala v dvorani Petöfi Csarnok v Budimpešti. 

Kyuss so otvorili koncert s skladbo Gardenia z albuma »Welcome To Sky Valley«. Težki metal zvoki so se pomešali s psihadelijo in napoved je bila obetavna. Z glasbo, v katero vnašajo določen občutek in čustva, na zelo primeren in verodostojen način, so začeli ogrevati množico. Izpiljeno vizijo za dobro in slabo v svojem ustvarjanju zaključijo s težkimi kitarskimi riffi ter hripavimi in vsestranskimi vokali Garcie. V nedeljo sta Oliveri in Fevery z dopolnjevanjem eden drugega ustvarila vrhunce večera, Bjork pa je z minimalističnim, a hkrati udarnim bobnanjem ustvaril odlično ozadje za razvoj kitarskih melodij. Izbor skladb in njihov tok sta ustvarila stalen pretok idej, ki so se neposredno zlivale ena v drugo in na ta način tvorile celoto. Kyuss so odigrali instrumentalne skladbe, balade in divje rock&roll izvedbe, ki ne glede na to, da so nastale več kot desetletje nazaj, še danes zvenijo večno. Odmevi pomirjujočih kitarskih delov, pomešanih z Garcijinim glasom, so se premikali v brenčeče refrene, ki so dvigovali razpoloženje in ustvarjali vrtinčenje misli. Intenzivnost se je z izborom največjih uspešnic (Hurricane, One Inch Man, Whitewater, Freedom Run, Thumb ...) stopnjevala, eno uro in pol trajajoč koncert pa se je z dvojnim dodatkom zaključil z galopirajočo Green Machine in redkim rock&roll momentom, solom bas kitare.

Od srede 90. let prejšnjega stoletja, ko so Kyuss razpadli, se ni zgodilo dosti, razen tega, da je ta poseben val glasbenega stila izumrl. V okrnjenih oblikah se sicer še danes pojavljajo skupine, ki se s svojim delovanjem poskušajo približati takratni sceni, vendar je stoner rock prevzel čistejši pop zvok. Posledica tega je večje občinstvo in zdi se, kot da za vse glasbene skupine velja, da pridobitev večjega števila poslušalcev in pozornosti samodejno zmanjša vnos teže v odnos in zvok, rezultat česar so mehkejše melodije in intenzivnejše brisanje pomembnih glasbenih elementov, ki so v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja zaznamovali ta glasbeni žanr. In ravno zaradi tega so ponovne združitve skupin, ki so zaznamovale rock glasbo (Alice In Chains, Stone Temple Pilots, Kyuss), še kako dobrodošle in spodbudne.