 |
| The Roots |
V drugi polovici 80. let prejšnjega
stoletja je bila v Philadephiji ustanovljena zasedba The Roots. Osnovana na
temeljih hip hopa se je, z alternativnim pristopom k temu glasbenemu stilu,
oddaljila od tradicionalnih stereotipov in v svojo obliko vpeljala elemente
jazza, soula, reggaeja, itd. Po prvih treh bolj ali manj neposrečenih izdelkih
(»Organix« (1993), »Do You Want More?!!!??!« (1995) in »Illadelph Halflife« (1996)), so The
Roots leta 1999 izdali album »Things Fall
Apart«, prelomen v njihovi karieri, saj so na njem končno uspeli ujeti svoj
potencial in ustvariti koheziven in strukturiran album, ki ohranja fokus. Od
takrat so fantje konstantno prisotni na glasbeni sceni in na letni ravni
izdajajo izdelke, ki na razburljiv in vznemirljiv način kažejo zrcalo družbi.
The Roots so 8. avgusta, kot eden
izmed vrhuncev letošnje ponudbe, nastopili v Šibeniku v sklopu festivala
Terraneo, ki je letos doživel drugo izvedbo. Na prizorišču zapuščene vojašnice
Bribirski knezovi so napolnili prizorišče Terra, kjer se je tisti večer preštelo
okoli 4000 glav. Znano je, da ob njihovih nastopih ostane ravnodušen le
malokdo, kljub vsemu pa sta vez in odnos, ki ga vzpostavijo, izjemna. Na oder
so prišli ob napovedanem času (0.30) in v trenutku z izbranim jamom ustvarili
odlično vzdušje. Njihov odnos do zabavljaške industrije je profesionalen in
originalen. Na odru standardno postavo, kitara (Captain Kirk Douglas), bas
kitara (Mark Kelley), bobni (Questlove), glas (Black Thought MC) in klaviature
(James Poyser), poglobijo s tolkali (F. Knuckles) in, s precej nenavadno izbiro
za ta glasbeni žaner, tubo (Tuba Gooding Jr.). In še vedno se zdi da niso
popolni. Da ne morejo biti, če nimajo na odru vsaj enega člana, ki zmore
neverjetne manipulacije glasu (Captain Kirk Douglas). Kljub temu, da je na
festivalih značilno prisotno raznoliko občinstvo, njihovo eklektično glasbeno
upravljanje združuje. Konstantno menjavanje žanrov, hitrejši tempo izvedenih
skladb, izbranih kariernih uspešnic in improvizacija so zgolj tri izbrane
prvine ohranjanja pozornosti, ki je niso omajale niti podaljšane različice
pesmi, priredbe (Sweet Child O' Mine
(Guns and Roses), Love To Love You Baby
(Donna Summer), Who Do You Love (Bo
Diddley), ...) pa ta večer zvenijo boljše in temeljitelje od originalov.
The Roots so skupina, vendar si na
odru vzamejo čas, da zasijejo kot individualisti, ki z vsem znanjem in
izkušnjami na koncu zgodbo vedno sklenejo skupaj. Koncert, ki se je zgodil v
Šibeniku je trajal eno uro in pol, pol ure manj od napovedanega ter s polurnim
poslavljanjem. Kljub temu je bil celovita izkušnja in nepozabna predstava. Zdi
se kot da fantom nič ne uide. Kot da želijo izkusiti vsak kotiček na odru in
zadovoljiti vsakega posameznika. Kemija, ki je med njimi prisotna ima trdne
temelje in ravno to je vzrok njihovega uspeha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar