 |
| Herbie Hancock |
Ena izmed top jazz pevk svoje generacije, Cassandra Wilson, je 9. novembra izdala svoj najnovejši izdelek »Silver Pony« v katerem je zajela širok glasbeni teritorij. K opusu standardov, ki smo jih lahko slišali že na albumu Loverly je dodala nekaj modernih rock in blues skladb. »Silver Pony« poleg studijskih posnetkov vsebuje tudi material, ki je bil posnet v živo na evropskih koncertnih odrih. Cassandra je zanj izbrala skladbe, ki še nikoli prej niso bile tako močno združljive. Zasedbo so sestavljali Marvin Sewell električna kitara, Jonathan Batiste klavir, Reginald Veal električni bas, Herlin Riley bobni, Lekan Babalola tolkala, pri skladbi Silver Moon se jim je pridružil Ravi Coltrane s saksofonom, Watch The Sunrise pa je odpela skupaj z Johnom Legendom.
Herbie Hancock je bil od nekdaj eden izmed najbolj kontroverznih jazz glasbenikov, v svoji glasbeni karieri pa je sledil razvoju tako električnega kot akustičnega jazza in R&B-ja. Kljub zanimanju za sintetizatorje in električne oblike glasbe je nadaljeval z razvijanjem kompleksnejših in težjih klavirskih form.
Herbie, ki je sredi 60. let prejšnjega stoletja dodal svež zagon kvartetu Milesa Davisa, je 4. decembra v Bruslju v okviru Škoda Jazz festivala, ki je letos praznoval 25. obletnico, predstavil najnovejši album “The Imagine Project”. Z nekaj več kot 20-minutno zamudo je v dvorani Bozar za okoli 1500 ljudi koncert otvoril s skladbo Actual Proof iz albuma “This Is Jazz, Vol. 35”, nad zvenom katere je bil presenečen še sam mojster. Povedal je, da so k njeni izvedbi veliko doprinesli glasbeniki, ki so ga ta večer spremljali, in da skladba, ki sicer na vsakem nastopu zveni drugače, danes ne bi zvenela tako, če nebi predstavljala skupka idej različnih ljudi in njihovih norosti. Preden je nadaljeval z naslovno temo zadnjega albuma, skladbo Imagine, je predstavil glasbenike in okoliščine nastanka tega globalnega izdelka, ki je bil posnet v sedmih različnih državah in pri nastanku katerega je sodelovalo veliko glasbenikov iz različnih kultur. Herbie se je pošalil, da jih ni mogel pripeljati s sabo zato, ker ni bilo dovolj prostora na avtobusu, so pa kljub temu z nami na hard discu. Vokale večine skladb, ki se pojavijo na Imagine projektu je zaupal mladi pevki Kristini Train in klaviaturistu Gregu Phillinganesu, ki ga je skromno predstavil kot nekoga, ki pač zna tudi peti. Basist James Genus je z bas linijami, s katerimi je odlično kontriral zvokom, ki jih je iz “keytar-a” izvabljal Herbie, dokazal, zakaj je njegov inštrument eden izmed bolj pomembnih v jazzu.
Gospod Hancock je z uvodnim klavirskim delom začel spokojen del skladbe Imagine, ki se je končala z zvočno dosti bolj bogatimi afriškimi ritmi. Kristina se je za zelo vsestransko in subtilno pevko izkazala pri pesmi Petra Gabriela Don't Give Up, kjer se ji je pridružil Phillinganes in rezultat česar je bila simpatična vokalna kemija.
Globalna sporočilnost se je pomešala z jazz-funk paleto in uspešnicami, kot so Watermelon Man, Space Captain in Chameleon, Herbie pa ja z izborom skladb dobro uravnotežil funky in baladne momente, lokalni poslušalci pa so se hitro pozitivno odzvali na sofisticirane ritme. V deželi, ki je sicer kulturno precej raznolika, je očitno še vedno dovolj prostora za jazz glasbo.
Veliko presenečenje večera je bila fuzija skladb Maiden Voyage, Dolphin Dance, 'Round Midnight, Speak Like A Child in Cantaloupe Island, kjer je Hancock z očitnim veseljem preklapljal med električnimi klaviaturami in klavirjem, čemur je sledila ekspresivna solo improvizacija.
Herbie je socialno zavest ponovno prebudil v zadnjem delu koncerta z irsko preoblikovanima Times Are A Changin' (Bob Dylan) in A Change Is Gonna Come (Sam Cooke), kjer je Phillinganes s svojimi vokalnimi sposobnostmi jadral med nepredvidljivimi spremembami tempa, ki ga je ustvarjal bend.
V dodatnem delu, s katerim se je zaključil več kot dve uri in pol trajajoč koncert, je sledil elektro-funk hit Rockit, ki je že v 80. letih prejšnjega stoletja bil dokaz, da jazz glasbeniki lahko sledijo tudi komercialnim smernicam. Herbie Hancock, ki je letos praznoval svoj 70. rojstni dan in ki očitno z leti postaja vedno bolj funky, je mladostno poplesaval po odru in izžareval neverjetno vitalnost in življenjsko energijo.
HERBIE HANCOCK – klavir, JAMES GENUS – bas kitara, TREVOR LAWRENCE JR. – bobni, GREG PHILLINGANES – klaviature, vokal, KRISTINA TRAIN – violina, vokal
Ni komentarjev:
Objavite komentar